Učenje kitare in počasno napredovanje?
Prav nič nenavadnega ni, če v svojem procesu učenja kitare naletiš na občutek, ko se ti zdi, da ne napreduješ nikamor. Če dobro pomisliš, to ne drži samo pri igranju kitare, ampak pri vseh veščinah in opravilih, ki niso prirojene.
Ko začneš “iz nule” in se naučiš nekaj osnov, imaš občutek, da napreduješ s svetlobno hitrostjo. Kako tudi ne bi?
Še pred nekaj časa je bilo sočasno pritiskanje na struno in ubiranje iste strune nekaj, kar se je zdelo nenaravno in tuje. Zdaj morda že obvladaš osnovne akorde, morda celo kakšno lestvico, ali pa znaš zaigrati že kakšno pesem. “Iz nule” do tukaj je napredek več kot očitno ogromen.
Ampak, zakaj se je napredek ustavil?
Ko pridobiš nekaj osnovnega znanja, napredek več ne bo tako očiten. Če redno vadiš, se sicer ne bo ustavil, četudi se bo tako zdelo na prvi pogled. A kaj ko je redna vaja po istem kopitu tako dolgočasna, da se je slej kot prej naveličaš, novih načinov pa morda ne poznaš.
Namesto da kitaro postaviš v kot sobe, kjer bo nabirala prah in pajčevino, raje najdi način učenja kitare, ki bo dovolj zabaven, da se ga ne naveličaš, in dovolj napreden, da bo zagotavljal neprestan napredek.
A tukaj se po navadi zaplete. Kako nadaljevati?
V 20 letih raziskovanja sem našel način, kako lahko hitro in učinkovito napreduješ v igranju kitare. In na lastne oči sem se lahko prepričal, da deluje!
Moje ime je Jure in kitara ... hm ... kitara je moja največja strast in življenjsko poslanstvo, vendar je bila nekoč tudi razlog za veliko razočaranj, slabe volje in frustracij v mojem življenju.
Odkar sem pri štirinajstih letih prvič vzel kitaro v roko, sem začutil, da je to to.
Vse v zvezi s kitaro me je navduševalo. Od zvoka in oblike, pa do načinov igranja ... in ko me je prijatelj Miha naučil prvi riff od Nirvane, sem vedel, da zame ni več poti nazaj.
Kitara je postala moje življenje. Skozi njo sem se učil o glasbi, o sebi, o delovanju človeka in še mnogo več.
Vendar pa moja pot še zdaleč ni bila lahka.
Kmalu sem ugotovil, da do igranja na višji ravni ne bom prišel zgolj z vajo, temveč moram spoznati, kako moje telo funkcionira ter kako se lahko najbolje in najhitreje učim novih znanj.
Kot z vsemi veščinami sem na določeni točki tudi pri kitari ugotovil, da vaditi enostavno ni več dovolj.
Treba je razumeti in vedeti več tudi o tem, kaj se med igranjem dogaja v telesu, kako se telo najbolje uči.
Kaj, koliko in na kakšen način vaditi za najboljše rezultate? O tem malce kasneje.
Želja po razumevanju in spoznavanju najboljših načinov učenja kitare me je vodila od učitelja do učitelja, iz Slovenije v Los Angeles, Chicago in drugam.
Želel sem se naučiti pravilnega pristopa in razumeti, kaj je “skrivnost” in kaj so zakonitosti učenja kitare.
In še danes se spomnim trenutka, ko se mi je dejansko posvetilo! Ko so leta raziskovanja, prizadevanja, vaje, truda, obupa, razočaranj, dobila nek zaključek. In toliko bolj enostaven je kot si morda misliš!
Beri naprej in povedal ti bom, kako nadaljevati. A najprej si poglejva najpogostejše pasti, v katere se lahko zapleteš pri učenju kitare, saj jih moraš poznati, še preden se lahko zapleteš vanje!
Zakaj večina mojih učencev naleti na ovire in zakaj včasih več vaje preprosto ni dovolj?
V zadnjih 10 letih, ko tudi sam poučujem, sem imel priložnost delati že z več kot 350 učenci. Ko sem spoznal njhove zgodbe, sem dokaj kmalu dojel, da se je večini “zataknilo” na istih mestih.
Obstaja 6 najpogostejših pasti, ki lahko upočasnijo ali celo zaustavijo tvoj napredek pri učenju igranja kitare. Zelo možno je, da se s spodnjimi pastmi spopadaš tudi ti pa tega sploh ne veš.
A nič zato … to pomeni samo, da ti lahko pomagam, kot sem pomagal preko 350 učencem!
1. Preveč informacij in učenje s pomočjo Youtuba
Živimo v času, ko že nekaj klikov po spletu razkrije tono “skrivnosti” in “bližnjic” pri učenju kitare. Tudi Youtube je poln poučnih videev, ki so na voljo vsakomur. A čeprav tudi sam objavljam nekatere vsebine na Youtube, te opozarjam, da učenje samo z Youtubom ne bo prineslo dolgoročnih rezultatov.
Tovrstna vsebina je odlična za izurjene kitariste, ki osnove že obvladajo in svoje znanje le dopolnjujejo.
Največja težava pri samostojnem učenju s pomočjo online virov je ta, da kot začetnik ali začetnica morda ne veš, kaj sploh iščeš. Ko je na voljo neomejena količina informacij pa se proces le še bolj zaplete. Če za sabo nimaš že več let vaje in ne veš, kaj točno iščeš, potrebuješ preverjen in dobro strukturiran pristop, ki te pelje po korakih od začetka do konca.
Prav zaradi prevelike količine informacij večina učencev, ki jih kasneje spoznam v kitarski šoli, z učenjem na spletu obupa, še preden opazi zadovoljiv napredek. In to me prav nič ne čudi.
Če sploh ne veš kaj iščeš, skačeš iz ene lekcije na drugo, iščeš tisti “pravi” video, ki te bo končno naučil “vseh skrivnosti” in na koncu za to porabiš več časa kot za dejansko učenje kitare.
Predstavljaj si, da gradiš hišo. Preden nanjo posadiš streho, moraš poskrbeti za stene, na katerih bo stala. A če s tem nimaš izkušenj, mogoče sploh ne veš, da so pred stenami na vrsti še temelji in cel kup “osnov”, ki poskrbijo, da hiša stoji trdno tudi v najtežjih pogojih.
Enako je s kitaro. Prav nobenega smisla nima učenje norih solaž, atraktivnega tappinga ter naprednih modusov in akordnih obratov, če ne obvladaš osnov, ki jih morda sploh ne poznaš.
Zato (vsaj za nekaj mesecev) pozabi na učenje s pomočjo spleta in poskrbi, da znanje pridobiš z osebnim pristopom od nekoga, ki je dodobra “izpilil” način učenja, s pomočjo katerega tudi učenci vidijo hiter napredek.
2. Učenje kitare ni samo »brezglavo« ponavljanje nekih vaj
Čeprav je redna vaja ključnega pomena za napredek pri igranju kitare, samo vaja ne bo dovolj. Če želiš iz tedna v teden videti napredek, mora tvoja vaja izpolnjevati 3 najpomembnejše pogoje.
Premišljeno sestavljen sistem vaj, zabaven način za vajo, in dobra podpora izkušenega učitelja.
Le nekdo, ki obvlada točno to, česar se želiš naučiti, hrati pa pozna tvoja prepričanja ter pričakovanja, te lahko nauči, kako doseči svoj cilj.
Pristop je isti, ne glede na to, ali želiš v družbi prijateljev le zabrenkati nekaj akordov, medtem ko oni brez posluha zapojejo Wonderwall, ali pa želiš po posluhu “skiniti” kitarske linije velikanov, kot so Hendrix, Jeff Beck, Steve Vai, John Petrucci, Mateus Asato in drugi.
Za hiter napredek je potreben skupek cele vrste dejavnikov, ki smo jih v zadnjih 12 letih v naši kitarski šoli že dodobra naštudirali.
3. Kitaro se lahko naučim sam/a
Res je … in všeč mi je tvoje razmišljanje!
Spomnim se, ko sem tudi sam razmišljal enako. Prijatelj Miha me je naučil prvega riffa od Nirvane, takoj za tem sem se naučil intro riffa Smoke on the water in 20 sekund začetka Nothing else matters. Nato pa se je ustavilo.
Ker mi je bila kitara res vešč, sem ji posvečal veliko časa in hitro napredoval. Po treh letih sem v gimnaziji na novoletni prireditvi igral For the Love of God od Steve Vai-ja. Izgledalo je, da mi je kitara gre, potem pa sem zadel ob steno. Moje igranje se je ustavilo, ker sm igral s preveč tenzije.
Velikokrat me je bolel hrbet, roki sta bili nenatančni in večinoma zelo zategnjeni. En dan sem igral dobro, drug dan pa čisto drugače itd...
Igranje kitare je začelo postajati naporno in neprijetno. Vse težje sem našel motivacijo, saj ne glede na to koliko sem vadil, nism videl napredka. Eni in isti deli pesmi so se mi tudi po mesecih vaje še vedno zdeli težki in nemogoči za igranje.
Če bi nadaljeval brez strokovne pomoči, bi se verjetno še danes še danes boril z enimi in istimi omejitvami.
Ne pozabi, čeprav se lahko vsega naučiš brez pomoči doma s pomočjo spleta, je takšno učenje pogosto brez repa in glave, kot sva predelala že v točki 1.
4. Nekdo, ki je dober kitarist, me lahko nauči igrati kitaro
Nikoli ne pozabi. So kitaristi, ki igrajo vrhunsko, ampak ne znajo učiti. Obvladanje učenja zahteva ogromno priprave, tudi ko že znaš igrati.
Tega se sam nisem zavedal, dokler nisem po učni uri z vrhunskim kitaristom v Los Angelesu iz njegovega prostora za vajo odšel s sklonjeno glavo in novimi frustracijami.
Kot vsi nadebudni glasbeniki, sem se vedno sem želel učiti od kitaristov, ki so mi bili všeč.
Ko si enkrat v Los Angelesu, je veliko teh ljudi precej dostopnih. Ves navdušen sem naivno mislil, da mi bodo lahko pokazali in razložili stvari, ki so mi bile všeč pri njihovem igranju.
Šele takrat sem dojel, da večina teh kitaristov ne razume procesa učenja kitare. Ne razumi me narobe - ko obvladaš osnove in tvoje telo dobro funkcionira s kitaro, lahko tudi od njih ogromno odneseš. A prav nič ti ne bo pomagalo, če ti bo znanec, ki brez težav odigra tvoje najljubše pesmi, demonstriral igranje, ti pa ne poznaš niti osnov.
Če poenostvim - ko imaš enkrat vrhunsko nastavljen dirkalni avto, ki ga voziš že leta in ga poznaš do zadnjega vijaka, greš lahko na katerokoli dirkališče in uživaš v tem, kar ti steza lahko ponudi.
Dokler voziš z ročno zavoro v 2. prestavi pa je bolje, da najprej popraviš to.
5. Kitaro se lahko naučim igrati tako, da igram različne pesmi
A ti nekaj zaupam?
Brezglavo preigravanje različnih pesmi je eden od glavnih vzrokov, zakaj ljudje nehajo igrati kitaro.
Te pasti sva se dotaknila že v 3. točki, a naj ponovim - dejstvo, da večina samoukov pozna ogromno začetkov pesmi, le redke pa znajo tudi odigrati do konca, pomeni, da nekaj ni povsem ok.
Učenje pesmi je sicer zelo pomemben del učenja kitari, ampak šele, ko dejansko razumeš in obvladaš vse tehnike, akorde in ritme, ki se v pesmi pojavljajo.
Z učenjem pesmi se učiš integracije tehnik, ki se jih moraš predhodno naučiti v izolaciji.
Učenje pesmi NE pomeni tega: »uh, tukaj so 4 akordi, ki jih še ne znam, tukaj sta dva vzorca za ubiranje, ki ju ne znam, tudi ritma čisto ne razumem ... Ok, pa dejmo probat«.
In ravno zato, ker se ne moreš naučiti »preprostih« pesmi, ti pada motivacija, slabša se samopodoba, začne se primerjanje z drugimi. Vse skupaj počasi napreduje do izgube volje do učenja ter postopnega prenehanje igranja. In če te občutke že poznaš, je to verjetno tudi glavni razlog, zakaj trenutno bereš moje besede.
6. Če več vadim, mi bo šlo boljše
Več ni vedno … več. Še huje, če ne vadiš pravilno, si lahko z več vaje narediš celo več škode kot koristi.
Pomisli … če ne obiskuješ avtošole in vadiš zaviranje samo z ročno zavoro, ti nikoli ne bo uspelo varno in zanesljivo zavirati, ne glede na to koliko vadiš. No, pa tudi račun za servis bo nekoliko dražji.
Kot ti bom razkril v naslednjih poglavjih, je pravilna vaja kitare ključnega pomena in se je je treba lotiti postopoma. In kot sva spoznala v zgornjih petih točkah, se lahko brez strokovne pomoči še prehitro ujameš v past. Tvoje učenje se lahko tako podaljša za več let ali pa se celo ustavi.
Vaja kitare, ki je zasnovana na pravilnih korakih ter pravilnem odkrivanju in reševanju težav pri igranju, te ne frustrira in ni mukotrpna.
V naslednjih odstavkih ti bom razkril poseben pojav oz. lastnost telesa, ki je povzročila, da mi je končno “kliknilo”, kaj je skrivnost in osnova za hitro in uspešno učenje kitare.
Zakaj vrhunski kitaristi brenkajo in celo solirajo, ne da bi sploh morali pogledati na kitaro?
Zakaj si vedno na isti način zavežeš čevlje, pereš posodo, umivaš zobe ali se tuširaš, tudi ko temu ne posvetiš pozornosti?
Ko nekaj delaš prvič, ob tem najverjetneje začutiš občutek “nerode”. Pa naj gre za igranje tenisa, ples, kuhanje … in nenazadnje tudi igranje kitare.
A ko to dovolj pogosto pravilno ponavljaš, tvoje telo prepozna in si zapomni vzorce premikov, ki jih mora opraviti, da uspešno opravi nalogo. S časom ti premiki postajajo vse bolj naravni, po določenem času pa jim več sploh ne rabiš posvetiti toliko pozornosti.
In če na isti način navadiš mišice v rokah, prstih in dlaneh, bo tudi igranje kitare, hitro menjavanje akordov in celo soliranje veliko bolj udobno in domače kot prvi dan.
Govorim o sposobnosti tvojega telesa, ki mu pravimo mišični spomin (ang. muscle memory). In prav mišični spomin je tisti, ki sem mu po letih in letih raziskovanja začel posvečati posebno pozornost.
Opazil sem namreč, da lahko z nekaj enostavnimi spremembami v učnem procesu vaja in igranje kitare postane nekaj popolnoma naravnega, podobno kot hoja ali vožnja avta.
Med hojo ti verjetno ni treba aktivno premišljevati “leva, desna, leva, desna …”, imam prav? No, podoben nivo lahko dosežeš tudi pri igranju kitare!
A preden zabredeva pregloboko v poznavanje delovanja telesa, naj te pomirim. O tem ne rabiš vedeti prav nič, saj sem vse podrobnosti dodobra raziskal in preizkusil sam. Še več, sestavil sem poseben način učenja kitare, ki ga imenujem »EMA« in temelji prav na sodelovanju telesa in kitare, še preden se sploh lotiš teorije.
Mogoče to vse skupaj zveni malo »preveč« in mogoče si misliš: »Eh Jure, jaz nočem biti profesionalec ...«
Nivo igranja, ki ga želiš doseči, je popolnoma neodvisen od tega, o čemer pišem.
Tudi če želiš igrati samo osnovne akorde, verjetno za to ne želiš porabiti 2 ali 3 leta, če lahko vse potrebno osvojiš v nekaj mesecih. Ne pozabi, če vadiš narobe, obstaja celo velika verjetnost, da ob misli, da nimaš glasbenega talenta, obupaš in nehaš igrati kitaro.
Nihče na svetu ne vadi kitare, ker si jo želi vaditi, ampak ker si jo želi igrati. In bolj kot je vaja kitare produktivna, zabavna, hitreje opaziš napredek. In hitreje kot opaziš napredek, lažje ti bo vaditi. In lažje kot ti bo vaditi, hitrejši bo napredek. In hitrejši kot bo napredek … no, saj razumeš.
Kako torej nadaljevati?
Spoznaj metodo učenja EMA, ki je plod mojega 12 letnega raziskovanja igranja kitare in funkcioniranja telesa s kitaro in je pomagala že več sto učencem!
A veš, kaj je ob vsem napisanem najlepše?
Da lahko za vse zgoraj napisano poskrbim jaz na preprost in zabaven način. Ne glede na to, ali se učiš “z nule”, ali si kitaro že kdaj vadil/a, zdaj pa že nekaj let stoji v kotu in čaka, ali pa želiš svoje znanje samo dopolniti in dodobra “zacementirati”, da lahko na njem gradiš naprej.
Znanje, ki sem ga pridobil v zadnjih 20 letih doma in v tujini, na seminarjih, klinikah in delavnicah, za katere sem odštel več tisoč evrov in nenazadnje celo z raziskovanjem delovanja telesa, sem strnil v program 8-ih korakov, ki ga imenujem EMA.
Ne govorim o tvoji prijateljici Emi in prav nobene veze nima z izborom za Evrovizijo.
Za kaj torej gre?
Ime EMA je kratica za metodo učenja, ki sem jo v angleščini poimenoval Effortless Motion Approach.
Pozabi na ure in ure teorije in ene vaje za drugo. Da dobro igraš kitaro, ne rabiš znanja, ki ga imajo akademski glasbeniki. Prav tako ti ne bo pomagala brezglava vaja.
Večina učencev, ki jih kasneje učim, se osredotoča na “napačno stran” vaje. Požiranje gradiva, preigravanje lestvic in delcev pesmi ter vsesplošna nepravilna vaja lahko tvoj napredek celo ustavijo, ob tem pa izgubiš tudi motivacijo.
Če želiš v ne-tako-daljnji prihodnosti igrati kitaro sproščeno, samozavestno, lahkotko in s kontrolo, potrebuješ pravilen pristop. In če je tvoj cilj lahkotno premikanje rok in prstov po ubiralki med igranjem akordov, linij, riffov in solaž, te vabim, da se mi pridružiš v moji kitarski šoli.
Vsega, kar potrebuješ, se pri nas naučiš skozi 8 korakov načrtno zastavljenih vaj, prav tako pa je ob tem dobrodošlo vsako tvoje vprašanje.
Gre za premišljeno sestavljen sistem korakov, ki te pripeljejo od trenutnega stanja do tvojega ciljnega nivoja igranja kitare na zabaven in sproščen način.
Kako želiš igrati, kaj ti je všeč, kakšen tip kitare želiš obvladati, kakšna zvrst ti je najbolj pri srcu? Želiš pisati svoje pesmi, želiš razumeti teorijo, želiš solirati ali spremljati … ali želiš le igrati s prijatelji ob tabornem ognju?
Da lahko po najhitrejši poti prideva od trenutnega stanja do cilja, moram poznati vsa tvoja pričakovanja in cilje.
Če "želiš samo malo poizkusiti", lahko to pripelje do tega, da te bodo lastne misli ob prvi večji oviri pri igranju kitare poskušale odvrniti od igranja.
"Eh, pa saj to ni zate", "To je izguba časa", "Ti nisi za glasbo in kitaro ..."
To so tipične misli, ki se še prepogosto pojavljajo pri učenju in zelo pomembno je, da vemo, kako se z njimi soočati. K sreči smo se v moji kitarski šoli po več 100 učencih naučili, točno kako se z njimi spopasti.
V pravilen sistem učenja je namreč treba vključiti tudi preobrazbo prepričanj o tem, kaj je zate možno in kaj »misliš, da lahko dosežeš«.
Niti najmanj ne pričakujem, da si želiš postati profesionalec. Želim le, da ti ob mislih na igranje kitare zažarijo iskrice v očeh in da vem, da si tega res želiš. To je prvi pogoj, da lahko uspešno stopiš na kitarsko pot.
Tudi, če se želiš naučiti samo par akordov za igranje ob tabornem ognju. Imamo cel kup učencev z istim ciljem, zato hitro najdeš skupino, ki ti bo najbolj odgovarjala.
Tvoj trenutni nivo igranja je ključnega pomena. Kako lahko prideš do cilja, če sploh ne veš, kje začenjaš?
Ali si na čistem začetku? Že kaj znaš? Se pri svojem igranju srečuješ z ovirami ali napakami? Če že zdaj nekaj zavira tvoj napredek, ga bo s časom samo še močneje.
Ko spoznamo trenutno stanje, lahko učenje prilagodimo tvojim potrebam in ti dodelimo sošolce, ki te ne zavirajo, hkrati pa niso “predobri”, da bi jemali voljo do učenja.
Zdaj ko poznava tvoje trenutno stanje, želje in morebitne ovire oz. napake, lahko začneva delati na napredovanju.
Vaje za reprogramiranje telesa so osnova za vse ostale vaje, ki jih želiš izvajati.
To so vaje, ki tvoje telo pripravijo na delo s kitaro.
Vaje, ki se jih v začetnih fazah izvaja ločeno od ostalih vaj, kasneje pa se jih lahko integrira v proces skupaj z ostalimi.
Te vaje so ključnega pomena še posebej v primerih, ko imamo pri igranju kitare opravka z odvečno napetostjo in neoptimalnim funkcioniranjem telesa – na primer težave pri menjavah akordov itd.
Tukaj pride do izraza mišični spomin, ki sem ti ga predstavil nekaj poglavij višje. A si že kdaj slišal/a za izraz “destroy to build”? “Poruši, da lahko gradiš?”
V primeru, da tvoje telo ne funkcionira s kitaro optimalno, moraš najprej pozabiti navade, ki jih delaš narobe, in kasneje ponovno zgraditi nove, boljše navade.
Vaje za reprogramiranje so kot oranje njive; njivo moraš zorati, preden nanjo poseješ, kar želiš žeti.
Brez dobrih osnov je napredek v igranju kitare veliko težji. Ker se tega marsikdo ne zaveda oz. ne upošteva, se majhni problemi in ovire spremenijo v frustracije, te pa zavirajo napredek in navsezadnje dosežejo, da kitaro odložiš in je nekega dne več ne vzameš v roke.
Če želiš igrati tako, da ti sploh ne bo treba pogledati na ubiralko, da se tvoji prsti ne bodo utrudili po nekaj minutah vaje in da te pri menjavah in držanju bare akordov ne bo bolela dlan, je ta korak eden najpomembnejših v celotnem procesu učenja. Celo bolj kot teorija in vaja pesmi.
Sistem učenja kitare na moji šoli kitare je osnovan na 15-ih modulih, vsak modul pa je razdeljen na stopnje.
Glede na tvoje cilje in predznanje bova določila, kateri moduli programa so zate najbolj pomembni in kako jih premišljeno razvrstiti po prioritetah.
Učenje na šoli poteka tako, da se ti moduli učenja prepletajo, kar pomeni, da je v tvojo vajo naenkrat vključenih več modulov. A to le tistih, ki so pomembni za tvoje cilje in brez tistih, ki te lahko v tem trenutku le zmedejo.
Večina šol pri nas uporablja klasičen program učenja po »Linearni metodi«, ki se precej razlikuje od moje, saj uporablja le peščico od 15-ih modulov, kar pa na koncu ni dovolj za igranje oziramo glasbeno udejstvovanje v modernih glasbenih zvrsteh.
Obstaja 5 faz, ki jih bova obdelala v procesu učenja kitare na moji kitarski šoli. Faze so premišljeno zastavljene, tako da se nekega koncepta naučiš od začetka do konca, ga znaš uporabiti v pesmih ter v povezavi z ostalimi in ga na koncu obvladaš do te mere, da nanj sploh ne rabiš več aktivno misliti.
Na kratko si faze sledijo:
1. Nova informacija
2. Trening
3. Aplikacija
4. Integracija
5. Kreativa
Podrobneje ti jih bomo razkrili pri urah, saj ti na tej točki razlaga ne bo veliko pomenila oz. te lahko le zmede.
“Čak Jure, 8 korakov, 5 faz, kako zdaj to deluje, a moram obvladat matematiko?”
Morda se na prvi pogled zdi nekoliko zapleteno, a ne skrbi. Program učenja sem dodelal do te mere, da te že naraven potek mojega procesa pelje skozi vse potrebne faze in korake.
In ravno to je čar učenja pri nas. Če samo slediš programu, se vsi zapleteni koncepti, ki sem jih tuhtal in razvijal zadnjih 20 let, samodejno “sestavijo” v celoto in o njih sploh ne rabiš razmišljati!
"Koliko ur moram vaditi, da bom znal dobro igrati kitaro?"
Najbolj nehvaležno vprašanje, s katerim se srečujem kot učitelj kitare, saj je nanj nemogoče direktno odgovoriti.
Maksimizacija tvojega časa je razmerje med vloženim časom v vajo in rezultatom, ki ga ta prinese.
Naučiti se moraš vaditi pravilno, kar glede na vložen čas prinese najboljši rezultat. Kot sva se naučila že nekoliko višje, s pravilno vadbo v krajšem času dosežeš veliko več kot v urah in urah brezglave vadbe.
Vaditi in vaditi brez nekega načrta pogosto vodi v frustracije in posledično prenehanje z igranjem.
Maksimizacija rezultata časa vključuje vzpostavljanje pravilnih navad vadenja, trening fokusa, vzdržljivost pri vaji, predvsem pa pravilno sosledje in način vaje.
Vsi dobri kitaristi imajo zelo dobro razmerje med investicijo časa in rezultati, ker vedo, kako funkcionirajo in kako najbolje vadijo.
Pri procesu učenja je ključno, da natančno poznaš vzrok svojih težav. Le tako jih lahko pravilno prepoznaš in odpraviš.
Podobno kot pri vajah za reprogramiranje, ki so osnova za vso nadaljnjo vajo, na tej točki še enkrat ovrednotiva tvoj napredek in po potrebi narediva popravke.
Težave pri igranju se skoraj vedno pojavijo zaradi tega, ker tvoje telo ob igranju ne funkcionira optimalno.
To lahko opaziš kot: "Ne morem in ne morem pravočasno zamenjati tega akorda", ali pa "To frazo vadim že 20 minut, pa se mi prsti še vedno zapletajo", “pri tem ritmu ubiranja me vedno boli roka”, “ko držim ta akord, ne zazvenijo vse strune” itd.
Dobra primerjava je skrb za sobno rastlino. Če opaziš, da ima ta posušene liste, veš, da je nekaj narobe z rastlino in ne z listi.
Problem odpravljamo na ravni rastline in ne na ravni listov. Enako je tudi pri kitari.
S pravilno vajo in pravilnim programom je napredek zagotovljen.
Napredek vodi na višjo raven igranja ter prinaša zadovoljstvo in plačilo za vložen trud. Večinoma na tej točki postaviš že nove, višje cilje pri svojem igranju kitare.
Pričakovanja so izpolnjena, nekaj, kar je bilo nekoč nepredstavljivo, zdaj zaigraš z levo roko. Dobesedno.
Zahvaljujoč temu se začnejo spreminjati tudi tvoja prepričanja, kaj je zate možno in kaj (še) ne.
Nadaljnje učenje kitare je kasneje samo ponavljanje tega kroga. Vsakič ko ga zaključiš, si stopnjo višje.
Učenje kitare je veliko hitrejše, če te na tvoji poti spremlja usposobljen učitelj, ki zna prepoznati tvoje težave in ti pokazati pravilne vaje ter način vadenja.
Najuspešnejši športniki imajo vrhunske trenerje. Zakaj?
Pri večini športov je trener vključen v vsak trening. Tako lahko nekdo, ki pozna vse pasti in načine napredovanja, na licu mesta popravlja in ti pomaga do tega, da začutš, kaj pomeni pravilno izveden gib, udarec, met ...
Šele ko poznaš, kako se tvoje telo odziva ob vaji in kaj popraviti, da bo vaja uspešnejša, lahko doma vadiš ali treniraš brez pomoči.
Enako je pri kitari. Velik del ur je namenjen »treningu« pod vodstvom učitelja, da se tudi pri vaji doma nikoli ne počutiš zgubljeno ali osamljeno.
Enako pomembno je tudi okolje, v katerem se učiš.
Kako vem, da moj način učenja kitare res deluje? Ker dokaz znova in znova vidim na lastne oči!
A želiš v nekaj tednih videti ogromen napredek v svojem igranju kitare?
Naj te pred prijatelji in znanci ne bo sram prijeti za kitaro! Obljubim, da lahko že v nekaj mesecih opaziš ogromen napredek v svojem igranju in v družbi z veseljem poprimeš za kitaro ter pokažeš, kaj znaš!
Razkril sem ti kar nekaj pasti, ki ustavljajo tvoj napredek, in principov, ki so pomembni za hitre rezultate pri vaji kitare.
Še vedno pa potrebuješ nekoga, ki bo z budnim očesom skrbel, da tvoje učenje poteka gladko in po načrtu. Le tako se lahko osredotočiš izklučno na pravilno in dosledno izvajanje vaj.
Kot vidiš nekoliko višje, program, ki sem ga sestavil za svoje učence, deluje in prinaša odlične rezultate. Učitelji dosledno sledimo zadanemu narčtu, ki ga po meri prikrojimo posameznim skupinam učencem, zato je napredek neizbežen.
Čeprav sem za raziskovanje in študiranje vseh omenjenih načinov porabil okrog 20 let (in več tisoč evrov in dolarjev), sem prepričan, da lahko ti vse osvojiš že v nekaj mesecih. Brez ogromnih stroškov za potovanja in drage ure ter delavnice, brez dvomov, ali si na pravi poti, in brez frustracij ob nenapredovanju.
In kar je najlepše - začneš lahko popolnoma brezplačno! Če še vedno bereš moje besede, predvidevam, da se resnično želiš naučiti igrati kitaro in da ne želiš “samo malo probat”.
Ker s takimi učenci najraje delam, sem se odločil, da ti “počastim” uvodno informativno uro, kjer se lahko še pred plačilom prepričaš, če ti način učenja v moji kitarski šoli ustreza.
Brez skrbi, uvodna informativna ura NI sprejemni izpit, na katerega se moraš pripraviti. Je enostavno ura, na kateri se spoznava, pogovoriva o tvojih željah glede igranja in razjasniva vse detajle mojega sistema učenja.
Že takoj bova poskusila odpraviti katero izmed težav, ki te trenutno najbolj ovirajo pri napredku, ali pa se naučila prvih korakov, če komaj začenjaš z igranjem kitare. 100 % brezplačno!
Z brezplačno uro se lahko izogneš stroškom, če opaziš, da ti predstavljen sistem učenja ne odgovarja, jaz pa poskrbim, da mesto v šoli dobite tisti, ki si tega najbolj želite. Le tako lahko zagotovim, da bo delo v skupini koristilo tako tebi kot tudi ostalim učencem.
Zaradi želje po osebnem pristopu in odnosu, v katerem se med sabo poznamo po imenih, v šoli ne želim imeti preveč učencev hkrati. Želim ti zagotoviti dovolj pozornosti, da rešiva vse prepreke in ti lahko po hitrem postopku pomagam napredovati do želenega cilja.
Želiš brezplačno uvodno uro?
Prijavi se s klikom na spodnji gumb!
Klik na spodnji gumb te bo preusmeril na kratek vprašalnik, s pomočjo katerega te bom nekoliko bolje spoznal.
Vprašalnik ti vzame 2 minuti in je ključnega pomena za nadaljevanje.
V moji kitarski šoli učiva dva in prav izbira pravega učitelja kitare je najpomembnejša odločitev, ki jo lahko storiš v tem trenutku.
Prav zato ne želim, da je teža odločitve na tvojih ramenih. S pomočjo vprašalnika bom dobil več informacij o tvojih željah, pričakovanjih in trenutnem stanju, ter pridobil vse potrebne informacije za izbiro pravega učitelja.
Z veseljem čakam, da se spoznava, poklepetava in nadgradiva tvoje znanje kitare.
Nekaj pogostih vprašanj in odgovorov
Absolutno, edini pogoj za vpis je želja do igranja in do glasbe. Če imaš to, se vse ostalo da doseči. Za otroke pa priporočam starost vsaj 8 let.
Na šoli poteka učenje električne in akustične kitare za odrasle, otroke in najstnike. Zvrsti, ki jih poučujemo, segajo od popularne glasbe, bluesa in rocka, do metal kitare.
Odgovor se ne skriva v tem, koliko vadiš, pač pa kako vadiš. Rezultati pri vaji kitare ne prihajajo zaradi ur in ur, ki jih posvetiš vaji, ampak so zelo odvisni od pravilnih načinov vaje. V šoli veliko pozornosti posvečamo treningu in učenju vadenja kitare. To je posebna umetnost, ki jo je dobro obvladati, če želiš hiter in predvsem konstanten napredek pri igranju. Načeloma priporočam vsaj 25 do 30 minut vaje dnevno. Seveda je več bolje, vendar še enkrat - pomembna je kvaliteta vaje, ne kvantiteta.
Motivacija je kot mišica - bolj kot jo treniraš, močnejša je. In zato so tukaj trenerji. Vsi vrhunski športniki imajo svoje trenerje, ki jim stojijo ob strani, jih vodijo in jim pomagajo, ko je najtežje. Enako je pri kitari. Učitelj kitare je s tabo na poti in nikoli nisi prepuščen/a sam/a sebi. Motivacija skozi proces učenja vedno niha. Če si sam/a, je toliko težje v obdobjih, ko motivacija ni visoka. Programi in formati učenja na šoli so oblikovani tako, da karseda dobro motivirajo in spodbujajo učence. Učitelji pa smo tukaj zato, da ti pomagamo, da se čim manjkrat znajdeš v situaciji, ko si sam/a in ti nekaj ne gre.
Posluh je, podobno kot talent, nekaj, kar se da zvaditi. Vsi ljudje imamo posluh, saj se drugače ne bi mogli normalno izražati. Vse velike glasbene akademije po svetu imajo predmet, ki je namenjen treniranju posluha oziroma 'Ear Trainingu'. Če bi bil posluh zgolj stvar narave in ne treninga, bi bili takšni predmeti nesmiselni.
Izbira učitelja na podlagi cene je zelo slaba poteza. Znan rek pravi: "Grenak okus slabih rezultatov bo ostal še dolgo po tem, ko bo sladek okus nizke cene že zbledel." Enako velja za učenje kitare. Učitelj kitare mora biti usposobljen učitelj, ki razume in pozna pravilen pristop k učenju kitare. Ne samo kitarist, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov uči kitaro. Takšni “učitelji” ne znajo prepoznati, jih ne razumejo in posledično tudi ne znajo odpraviti različnih težav pri igranju, s katerimi se srečujejo učenci. Učenci začnejo dvomiti vase in ponavadi odnehajo z mislijo, da niso dovolj talentirani in sposobni, da bi se naučili igranja na kitaro.
To ni najboljše vprašanje, saj meri na to, da sta vadenje in učenje kitare mučen proces, ki ne prinaša zadovoljstva. To je napačno razmišljanje. Če se učiš igranja kitare na pravi način, je vadenje in učenje zabava, saj ti prinaša opazen napredek, ki te dodatno motivira pri učenju. S pravimi načini za vadenje kitare lahko napreduješ vsak teden, mesec itd.