Učitelji

Glasba me spremlja že od otroštva, vendar moja pot ni bila klasična. Po razočaranju nad togim sistemom glasbenega šolanja sem kitaro znova odkril – tokrat kot prostor svobode, izraza in osebne rasti. Takrat sem prvič začutil, da kitara ni le instrument, ampak način, kako razumem svet in sebe.

Iz te izkušnje je zrasla tudi moja filozofija poučevanja: verjamem, da se glasbe ne meri s talentom, ampak se jo razvija z razumevanjem, strukturo in ljubeznijo do ustvarjanja. V vsakem učencu vidim potencial – ne glede na to, od kod prihaja ali koliko že zna.

Kot glasbenik sem imel priložnost nastopati z vrhunskimi slovenskimi izvajalci, snemati v priznanih studiih doma in v tujini ter igrati na največjih odrih – od klubov do aren in stadionov. Danes sem kitarist skupine Mi2, s katero ustvarjam in nastopam po vsej Sloveniji in regiji.

Šolo sem ustanovil z željo, da bi učencem ponudil tisto, česar sam kot mlad glasbenik nisem imel – jasen sistem, navdih, podporo in priložnost, da glasbo zares razumejo in jo živijo. Želim, da se vsak učenec pri nas počuti sprejetega in razumljenega, da skozi kitaro odkrije svoj izraz, svoj glas in svoj namen.

Zame je šola kitare več kot le prostor za učenje akordov in lestvic – je skupnost, kjer rastemo kot glasbeniki in kot ljudje. Moje poslanstvo je pomagati učencem razviti samozavest, občutek za glasbo in zaupanje vase – ker verjamem, da lahko prav vsak, ki se mu da priložnost, z glasbo najde del sebe, ki ga prej ni poznal.

Z glasbo sem povezan že od otroštva – v naši družini se z njo ukvarja že več generacij. Moja pot se je začela z violino, za katero me je navdušil oče. V nižji glasbeni šoli sem osvojil trdno teoretično znanje in osnove klasičnega igranja, a sčasoma sem začutil, da tak način učenja ni tisti, ki bi mi dal občutek svobode in ustvarjalnosti, ki sem ga iskal v glasbi.

Po šestih letih igranja violine sem inštrument odložil – in prav takrat sem v roke prvič prijel električno kitaro. Zvok kitare me je popolnoma prevzel. Skupaj s prijateljem sva začela osvajati prve akorde in preigravati skladbe svojih najljubših bendov, kot so Guns N’ Roses, Green Day in Adi Smolar.

Leta 2014 me je pot pripeljala do Jureta Golobiča, ki mi je kot mentor odprl popolnoma nov pogled na igranje in razumevanje glasbe. Njegov sistematičen, a hkrati sproščen pristop mi je omogočil, da sem v kratkem času napredoval bolj, kot sem si kdaj predstavljal. Kitara je postala moj vsakdan – raziskoval sem nove tehnike, spoznaval glasbeno teorijo skozi prakso in se vedno bolj zaljubljal v proces ustvarjanja.

Sčasoma se je rodila tudi želja po igranju v bendu, zato smo z nekaj prijatelji ustanovili skupino Kiwi Flash. V zadnjih letih smo preigrali številne odre po Sloveniji, zmagali na tekmovanju Špil Liga, bili večkrat nominirani za Valovo popevko tedna, nastopili na festivalu Gora Rocka in v začetku 2023 izdali svoj prvi album.

Pomemben mejnik zame je bil tudi Hess Fest 2019 v ZDA, kjer sem skupaj z Juretom poslušal predavanja izjemnih kitarskih pedagogov iz vsega sveta. Tam sem prvič zares razumel, da je poučevanje nekaj, kar me izpolnjuje enako kot igranje. Po vrnitvi iz Chicaga sem začel aktivno poučevati v šoli in ugotovil, da me delo z učenci resnično osrečuje.

Danes, po več letih poučevanja, mi največ pomeni, ko vidim, da učenec napreduje, razume glasbo in začne z njo izražati samega sebe. Kot učitelj želim ustvariti okolje, kjer se učenec počuti sproščeno, razumljeno in motivirano – da kitare ne dojema kot skupek pravil, ampak kot orodje, s katerim lahko pove, kdo je.

Ko se imaš pri glasbi fino, čas res hitro mine.

Z glasbo sem povezan že od malih nog – svojo pot sem začel s harmoniko v osnovni glasbeni šoli, kjer sem pridobil prve izkušnje z instrumentom, disciplino in nastopanjem. Proti koncu osnovne šole sem v roke prvič prijel bas kitaro in začel igrati pesmi svojih najljubših bendov, kot so Green Day, Metallica in Guns N’ Roses. Kmalu me je popolnoma prevzela električna kitara, ki je postala moj glavni izrazni kanal.

Skozi leta sem igral v številnih mladih rock zasedbah – sprva za zabavo, kasneje pa vedno bolj resno (Dead Matches) V mnogih sem bil tudi vokalist, kar mi je odprlo nov pogled na vlogo glasbenika in pomen povezave med glasom in instrumentom.

Zanimanje za nove zvočne svetove me je kasneje pripeljalo do gypsy jazza, ki mi je predstavljal izziv in svež navdih. V tem žanru sem našel svoj prostor in že več let nastopam z različnimi glasbeniki na porokah, kulturnih in plesnih dogodkih. Leta 2023 sem začel študij jazz kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer me vodi Jani Moder. Poleg tega sem aktiven tudi kot kitarist in vokalist v zasedbi Timekeeper, ki ustvarja funk rock glasbo.

Glasba me spremlja skozi vsa obdobja življenja in si ne predstavljam, da bi delal karkoli drugega. Poučevanje mi daje možnost, da svoje znanje in navdušenje delim naprej — da učencem pokažem, kako lahko vaja postane igra, in da se glasba začne tam, kjer se prižge radovednost.

Sem Žiga Žižek, rojen 27. 7. 2006 v Mariboru. S kitaro sem se prvič srečal na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, PŠ Lenart, kjer sem že zelo zgodaj začutil, da me kitara spremlja na poseben način — kot orodje izražanja, ustvarjalnosti in discipline. Napredek je bil hiter, že v drugem razredu sem nastopil na tekmovanju v Krškem (Mednarodni dnevi kitare Krško), kjer sem kasneje večkrat posegal po najvišjih mestih.

Redno sem se udeleževal regijskih in državnih tekmovanj ter masterclassov z vrhunskimi profesorji z vsega sveta. Na tekmovanju Guitarrero v Mariboru sem bil izbran za najperspektivnejšega mladega kitarista v svoji kategoriji, kar mi je dalo dodatno potrditev, da je kitara pot, ki me bo spremljala še dolgo.

V zadnjih letih sem svoje znanje nadgrajeval tudi v zasebni šoli Muziklub, kjer sem se učil pri Žanu Serčiču in Denisu Čučku. Poleg tega aktivno ustvarjam in nastopam s skupino Štrom, s katero smo v Mariboru hitro postali prepoznaven del lokalne glasbene scene — nastopali smo v Štuku, Pekarni, Narodnem domu, Unionski dvorani in osvojili KMŠ oder v sklopu Festivala Lent.

Učenje kitare mi predstavlja nekaj posebnega — možnost, da znanje, izkušnje in navdušenje nad glasbo delim z drugimi. Verjamem, da je glasba več kot le tehnika ali teorija. Je način razmišljanja, čutenja in povezovanja. Kot učitelj želim učence spodbuditi, da kitare ne igrajo zgolj pravilno, temveč z občutkom, radovednostjo in strastjo.

V šoli kitare želim prispevati k okolju, kjer se mladi glasbeniki počutijo sprejete, razumljene in motivirane. Rad bi jim pokazal, da je učenje kitare pot – ne cilj – in da lahko z vsakim tonom, ki ga zaigrajo, postanejo bolj povezani sami s seboj in z glasbo.